Objava gradiv za družbene vede in humanistiko na Odprti tržnici za družbene vede in humanistiko
Osnovni podatki
22. november 2023 ob 09:30 do 11:45
Inštitut za novešo zgodovino, Privoz 11, Ljubljana
Organizator: ZRC SAZU, Inštitut za novejšo zgodovino
Opis
Odprta tržnica za družbene vede in humanistiko je portal za odkrivanje, ki združuje in kontekstualizira vire raziskovalnih skupnosti na področjih družbenih ved in humanistike. Na so uporabnikom na voljo orodja, servisi, učna gradiva, zbirke podatkov publikacije in delovni tokovi.
Odprta tržnica je rezultat projekta SSHOC financiranega v shemi Obzorje 2020 in jo vzdržujejo trije ERIC-i: DARIAH, CLARIN in CESSDA. Za mrežo DARIAH predstavlja tržnica eno njenih prioritet, saj se na njej objavljajo nacionalni prispevki članic mreže DARIAH. Preko API-ja tržnice se napaja tudi Katalog orodij in servisov DARIAH. Skupaj se torej platformi lahko uporabita za valorizacijo orodij in servisov danih na voljo skupnost DARIAH.
Delavnica je zasnovana dvodelno. V začetnem delu bomo predstavili kaj Odprta tržnica je in kako se jo uporablja. V drugem delu bodo udeleženci povabljeni, naj zapišejo in dokumentirajo scenarij svojega raziskovalnega dela na podlagi orodij in raziskovalnih metod, ki jih uporabljajo pri svojem vsakdanjem delu ter te scenarije naložijo na Tržnico.
O predavatelju:
Edward J. Gray je koordinator raziskovalne infrastrukture pri IR* Huma-Num (CRNS) in vodja nacionalne koordinacije pri DARIAH ERIC, Evropski raziskovalni infrastrukturi za digitalno umetnost in humanistiko. Je aktivni član uredniškega odbora za Odprto tržnico za družbene vede in humanistiko. Doktorat iz zgodovinskih ved je pridobil na Univerzi Purdue. Kot doktorski študent na École nationale des chartes v Parizu je postal magister aplikativnih digitalnih tehnologij na področju zgodovine, na tem področju je tudi aktiven kot predavatelj. Je tudi predsednik ADEMEC, združenja diplomantk_ov in študentk_ov ter predavateljev na Ecole des Chartes. Preden je začel delati za Huma-Num, je bil koordinator za digitalno humanistiko na Maison Européenne des Sciences de l’Homme et de la Société v Lillu. Magisterij iz zgodovine je pridobil na Univerzi Purdue leta 2015, diplomiral pa je na Univerzi Alabama leta 2013.
Udeleženci bodo za praktični del potrebovali prenosne računalnike.
Zaradi omejenega števila mest vas prosimo, da se na delavnico registrirate na naslednji povezavi: https://1ka.arnes.si/a/37123ea4.
Vabilo na virtualno konferenco JTDH 2020
Zaradi pandemije Covid-19 bo letošnja konferenca Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika potekala v virtualni obliki: http://www.sdjt.si/wp/dogodki/konference/jtdh-2020/
Konferenca je za vse udeležence brezplačna, je pa zaradi lažje organizacije obvezna prijava: https://forms.gle/cmeX6orURaSfuFSN9
Ker želimo zagotoviti, da bi bila konferenca v čim večji meri dostopna za vse zainteresirane, bo program sestavljen iz asinhronih in sinhronih elementov:
– Zbornik konference in posnetki predstavitev sprejetih prispevkov bodo objavljeni vnaprej, tako da si jih bodo udeleženci lahko ogledali, ko jim to najbolj ustreza.
– Med konferenco bomo v okolju Zoom organizirali moderirane tematske diskusije v živo, na katerih bodo registrirani udeleženci lahko zastavljali vprašanja in komentirali prispevke.
V dveh dneh, 24. in 25. septembra 2020 se bosta tako predstavila 2 vabljena predavatelja iz tujine ter avtorji 21 rednih in 5 študentskih prispevkov, ki smo jih uvrstili v 4 tematske sklope: Jezikovne in govorne tehnologije, Jezikovni viri, Korpusna analiza in Digitalna humanistika in pedagogika.
Poleg rednega programa bomo v sklopu konference priredili tudi panel Razvoj slovenščine v digitalnem okolju. Ob zaključku konference bomo nagradili najboljši študentski prispevek, po konferenci pa bo sledil še redni letni občni zbor Slovenskega društva za jezikovne tehnologije.
Urnik konference: http://www.sdjt.si/wp/dogodki/konference/jtdh-2020/urnik-timetable/
Prav lepo vabljeni, da se nam pridružite.
Spletni seminar “Quanlify with ease: Combining quantitative and qualitative corpus analysis”
Vabljeni k udeležbi na spletnem seminarju v okviru projekta SSHOC z naslovom “Kvanlificirajte z lahkoto: kombiniranje kvantitativnih in kvalitativnih korpusnih analiz”.
Seminar bo potekal 16. aprila 2020 med 11. in 12. uro. Na seminar se lahko prijavite tukaj.
Veliko je razlogov, zakaj želijo raziskovalci humanističnih in družbenih ved združiti kvantitativno, podatkovno in algoritemskoo analizo besedila s kvalitativnim pregledom, hermenevtičnimi pristopi in interpretacijo. Pomemben razlog za to je doseganje intersubjektivnosti in utemeljenost veljavnosti ugotovitev. Dejansko obstajajo tehnološke rešitve za „kvanlifikacijo“ (potrjevanje kvantitativnih ugotovitev s kvalitativnimi sredstvi). Takšni pristopi so večinoma integrirane programske rešitve, ki temeljijo na lokalni ali strežniški osnovi, ki močno omejujejo možnosti za razvoj, preizkušanje in uvajanje novih delovnih procesov. Med tem vebinarjem bo Andreas Blätte, profesor javne politike in regionalne politike na univerzi Duisburg-Essen, razpravljal o ideji in izvajanju “kvanlifikacije”, ki se trenutno razvija v okviru projekta PolMine, ta se izvaja v statističnem programskem jeziku R. Paket sledi modularni zasnovi, ki bi uporabnikom jezika R s povprečnim znanjem omogočila prožno kombiniranje elementov delovnih tokov, ki vsebujejo kvantitativne in kvalitativne lastnosti, v razumljivo kodo, priročne grafične vmesnike ali interaktivne nadzorne plošče, ki jih je mogoče uporabljati v načinu z in brez povezave.
V tem spletnem seminarju boste:
- Zvedeli več o konceptualnem sklepanju za kombiniranje kvantitativne in kvalitativne raziskovalne prakse pri delu z velikimi korpusi.
- Odkrili nov pristop, kako je mogoče grafične uporabniške vmesnike in nadzorne plošče, ki izvajajo „kvantitativne“ delovne tokove, sestaviti z modularno zasnovo okvira “kvanlifikacije“.
- Se pogovorili o tem, kako lahko izvajanje delovnih postopkov, ki združujejo količino in kakovost, postane čim bolj dostopno raziskovalcem, usmerjenim na besedilo, brez naprednih znanj za programiranje.
O vodji seminarja:
Andreas Blätte je profesor javne politike in regionalne politike na univerzi Duisburg-Essen. Po izobrazbi je politolog, vendar je razvil močno zanimanje za podatke in analitična orodja za uporabo korpusov v družboslovnih in humanističnih vedah. Objavil je tri pakete R (polmineR, RcppCWB in cwbtools), ki so na voljo prek CRAN-a. Njegovo največje raziskovalno zanimanje je diskurzivna razsežnost politike migracij in integracije.
O gostitelju:
Christoph Leonhardt dela kot znanstveni sodelavec na Inštitutu za politologijo Univerze v Duisburg-Essenu. Poleg ustvarjanja jezikovnih virov njegova trenutna raziskovalna zanimanja vključujejo razmerje med političnim diskurzom in institucionalnimi spremembami, zlasti združitev perspektiv politične znanosti in računalniške družbene znanosti.
KONFERENCA JEZIKOVNE TEHNOLOGIJE IN DIGITALNA HUMANISTIKA 2020
KONFERENCA JEZIKOVNE TEHNOLOGIJE IN DIGITALNA HUMANISTIKA 2020
24.-25. september 2020
Inštitut za novejšo zgodovino
Privoz 11, Ljubljana
Slovensko društvo za jezikovne tehnologije (SDJT), Center za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani (CJVT), Inštitut za novejšo zgodovino (INZ) ter raziskovalni infrastrukturi CLARIN.SI in DARIAH-SI bodo 24. in 25. 9. 2020 organizirali konferenco “Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika”, ki se ponaša z več kot 20-letno tradicijo, tematsko širitev na digitalno humanistiko pa smo uvedli leta 2016.
Na konferenco vabimo raziskovalce, ki delujejo v različnih disciplinah in metodoloških okvirih.
Vabimo prispevke z naslednjih področij:
govorne in druge eno- in večjezične jezikovne tehnologije;
digitalno jezikoslovje: prevodoslovje, korpusno jezikoslovje, leksikologija in leksikografija, standardizacija;
digitalna humanistika in zgodovinopisje, literarne vede, etnologija, muzikologija, kulturna dediščina, umetnost ter arheologija;
digitalna humanistika v izobraževanju in digitalna publicistika.
Dobrodošli so prispevki, ki predstavljajo smernice, raziskave, dobre prakse, projekte in rezultate na teh področjih. V sklopu konference bodo tudi vabljeni predavanji, študentska sekcija ter paneli o aktualnih temah, povezanih s konferenco. Uradna jezika konference bosta slovenščina in angleščina.
Vse ostale informacije lahko dobite na spletni strani konference.
Prispevki za novejšo zgodovino/ Contributions of Contemporary History, Digital Humanities and Language Technologies, 2019, no. 1
Na povezavi http://ojs.inz.si/pnz/issue/view/18 je dostopna nova tematska številka Prispevkov za novejšo zgodovino, Digital Humanities and Language Technologies, 2019, št. 1.
Aktualna posebna izdaja revije Prispevki za novejšo zgodovino prinaša članke, za katere se zdi, da lomijo uveljavljeno uredniško tradicijo. Revijo od leta 1960 redno izdaja Inštitut za novejšo zgodovino, ki se je do leta 1986 imenoval Inštitut za zgodovino delavskega gibanja. Revija je bila preimenovana v istem času kot inštitut, od takrat pa je postala ena večjih slovenskih znanstvenih revije s področja zgodovine, ki objavlja članke o sodobni zgodovini (19. in 20. stoletje) srednje in jugovzhodne Evrope. Z vzpostavitvijo infrastrukturnega programa Raziskovalna infrastruktura slovenskega zgodovinopisja je Inštitut vstopil na področje digitalne zgodovine in je od leta 2008 prispeval k vzpostavitvi evropske digitalne raziskovalne infrastrukture za umetnost in humanistiko (DARIAH). Inštitut za novejšo zgodovino se je začel razvijati v eno od večjih digitalnih humanističnih središč v Sloveniji. Sedanja posebna izdaja je eden od rezultatov te nove raziskovalne usmeritve založnika in odraža izrazit interdisciplinarni in heterogeni profil digitalne humanistike.
S to posebno številko praznujemo 20. obletnico prve konference Jezikovne tehnologije, ki je potekala leta 1998 v Cankarjevem domu v Ljubljani, v organizaciji Tomaža Erjavca, Vojka Gorjanca, Jerneje Žganec Gros in Anice Rant. Teme prve konference so bile razvoj in uporaba jezikovnih tehnologij za slovenščino in usmeritve za prihodnost. Konferenca je od takrat potekala vsaki dve leti in se je nedavno razširila na digitalno humanistiko. Digitalna humanistika je kot stičišče digitalnih tehnologij in humanističnih ved zelo dejavno raziskovalno področje, kjer se digitalne tehnologije uporabljajo pri študiju jezika, družbe in kulture, vendar pa tudi raziskave na področju humanistike utirajo pot razvoju novih digitalnih tehnologij. Digitalna humanistika je izrazito interdisciplinarno in sodelovalno področje, ki preoblikuje tradicionalne prakse v humanistiki in deluje kot katalizator novih analitičnih tehnik in metod ter spodbuja razpravo med različnimi zainteresiranimi stranmi na tem področju. Cilj te pobude je spodbuditi integracijo disciplin in hkrati pomembno vlogo vozlišča za kolege raziskovalce v regiji.
Povabili smo avtorje 11 najbolj preglednih rednih člankov in najboljši študentski prispevek, ki je bil predstavljen na konferenci Jezikovne tehnologije in digitalne humanistike, ki je potekala 20. in 21. septembra 2018 v Ljubljani, v organizaciji Društva slovenskih jezikovnih tehnologij, Centra za jezikovne vire. in tehnologije na Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in raziskovalnih infrastrukturah CLARIN.SI in DARIAH-SI. Avtorji desetih rednih prispevkov in študentskega prispevka s področij jezikovnih tehnologij, digitalne lingvistike in digitalne humanistike so sprejeli povabilo in pripravili razširjene prispevke, ki so pomembni za mednarodno javnost, nato pa so jih mednarodni recenzenti ponovno pregledali.
KONFERENCA JEZIKOVNE TEHNOLOGIJE IN DIGITALNA HUMANISTIKA 2018
KONFERENCA JEZIKOVNE TEHNOLOGIJE IN DIGITALNA HUMANISTIKA 2018
Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani
20. 9.–21. 9. 2018
Slovensko društvo za jezikovne tehnologije (SDJT), Center za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani (CJVT) ter raziskovalni infrastrukturi CLARIN.SI in DARIAH-SI 20. in 21. 9. 2018 organizirajo konferenco “Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika”, ki se ponaša z več kot 20-letno tradicijo, tematsko širitev na digitalno humanistiko pa smo uvedli leta 2016.
Tematska področja konference
Na konferenco vabimo raziskovalce, ki delujejo v različnih disciplinah in metodoloških okvirih. Vabimo prispevke z naslednjih področij:
- govorne in druge eno- in večjezične jezikovne tehnologije;
- digitalno jezikoslovje: prevodoslovje, korpusno jezikoslovje, leksikologija in leksikografija, standardizacija;
- digitalna humanistika in zgodovinopisje, etnologija, muzikologija, kulturna dediščina, umetnost ter arheologija;
- digitalna humanistika v izobraževanju in digitalna publicistika.
Dobrodošli so prispevki, ki predstavljajo smernice, raziskave, dobre prakse, projekte in rezultate na teh področjih. V sklopu konference bodo tudi vabljena predavanja, študentska sekcija ter paneli o aktualnih temah, povezanih s konferenco.
Avtorje izbranih člankov bomo povabili, da svoje prispevke iz JTDH 2018 razširijo za posebno angleško številko revije Prispevki za novejšo zgodovino. Revija je indeksirana v informacijskem servisu Scopus. Vsak od izbranih prispevkov bo recenziran po običajnem recenzentskem postopku in ga bo potrebno pripraviti v skladu s smernicami, ki jih najdete v navodilih za avtorje.
Navodila za prispevke
Za konferenco zbiramo tako razširjene povzetke kot tudi polne prispevke. Razširjeni povzetki bodo objavljeni v knjižici povzetkov, polni prispevki pa v konferenčnem zborniku, ki bo ob začetku konference objavljen na konferenčni spletni strani pod licenco Creative Commons. Avtorjem prepuščamo odločitev, ali bodo oddani razširjeni povzetek oz. polni prispevek anonimizirali ali ne.
Uradna jezika konference sta angleščina in slovenščina.
Več na spletni strani konference.
OpenMethods: Highlighting Digital Humanities Methods and Tools
Nova platfoma Odprte metode je namenjena prikazovanju uredniško pregledanih vsebin o metodah in orodjih v digitalni humanistiki.
V času, ko postajajo digitalne metode in orodja vse bolj vsakdanja rutina raziskovalcev s področja humanistike, predstavljajo prikazi praktične uporabe, opisi znanstvenih dosežkov, doseženih s pomočjo metod digitalne humanistike in teoretični prikazi pomemben del znanstvene komunikacije. Poznavanje in kritična ocena teh tehnologij je nujna za ustrezno evalvacijo teh dosežkov.
Ob vse večji poplavi gradiv na to temo, ki so dostopna na svetovnem spletu, od blogov, člankov, strokovnih poročil in drugih materialov, se je pojavila potreba po poudarjanju in promociji posebej pomembnih večjezičnih in multidisciplinarnih prosto dostopnih vsebinah s polja digitalne humanistike na enem mestu.
Platforma nastaja v okviru panevropske iniciative DARIAH, in sicer v okviru projekta iz programa Obzorje 2020 Humanities at Scale v sodelovanju s projektom OPERAS.
Prednosti in slabosti akademskih družbenih omrežij
30. maja je v Zemljepisnem muzeju Geografskega Inštituta Antona Melika ZRC SAZU potekalo predavanje o uporabi akademskih družbenih omrežij, ki ga je vodil dr. Dejan Jontes s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Posnetek predavanja si lahko ogledate na spodnji povezavi.
Računalniška analiza glasbenih gradiv
Vabimo vas na predavanje, na katerem bo predstavljeno nekaj rezultatov sodelovanja Fakultete za
računalništvo in informatiko UL in Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. Obe ustanovi sta v
zadnjih letih sodelovali pri izgradnji digitalnega arhiva slovenske ljudske glasbe EtnoMuza. Poudarek bo
na predstavitvi pristopov in orodij, ki lahko pomagajo pri analizi, označevanju in iskanju po glasbenih
gradivih, pa naj gre za zvočne posnetke, notne zapise ali besedila.
[…]
Digitalna diplomatika: nov obseg interpretacije historičnih dokumentov
HISTORIČNI SEMINAR Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v sodelovanju s Podiplomsko šolo ZRC SAZU sta organizirala predavanje:
Digitalna diplomatika: nov obseg interpretacije historičnih dokumentov.
Predaval je prof. dr. Georg Vogeler.
Predavanje je bilo v torek, 16. maja 2017, ob 11. uri. v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje.
Diplomatika ima kot stara pomožna zgodovinska veda (uvedel jo je Mabillon v 17. stoletju) jasno določen obseg in predmet: preučevanje uradnih zgodovinskih dokumentov (listin) kot zanesljivih virov, saj vsebujejo razločen podatek o kraju in datumu nastanka. Zato so ti dokumenti relevantni ne le za zgodovinske raziskave, marveč tudi za jezikoslovje in druge discipline, ki se ukvarjajo z zgodovinskimi dejstvi. Vendar listine ne govorijo vedno resnice. Diplomatika je svojo temeljno metodologijo razvila prav zato, da bi identificirala ponaredke. Vse od nastanka diplomatike so se njeni raziskovalni interesi razvijali zlasti v smeri kulturne zgodovine (pismenost, simbolna komunikacija ipd.). Z razvojem računalniških tehnologij pa se je razvila tudi moderna veja: »digitalna diplomatika«. Predavanje bo pokazalo, kaj to raziskovalno področje obsega in kako vpliva na raziskovalne interese diplomatike. Ta primer lahko služi kot zgled, ob katerem bolje razumemo, kaj se zgodi, če digitalna orodja apliciramo na raziskovalne objekte humanistov.
Georg Vogeler deluje kot profesor za pomožne historične vede in njihovo uporabo v digitalni humanistiki na univerzah v Gradcu in Münchnu. Bil je med ustanovnimi člani raziskovalne ustanove Institut für Dokumentologie und Editorik za razvoj digitalnih metod na področju znanstvenega izdajanja besedil, še posebej historičnih dokumentov. Od leta 2006 je tehnični direktor konzorcija monasterium.net, ki obsega že čez 500.000 listin iz srednjega in zgodnjega novega veka. Od leta 2007 je monasterium.net vključen v konzorcij ICARUS, kjer dr. Vogeler opravlja naloge tehničnega direktorja za celoten konzorcij. Vodil ali soorganiziral je vrsto simpozijev in poletnih šol na temo digitalne humanistike, zlasti serijo mednarodnih simpozijev Digital Diplomatics.
Predavanje je bilo v angleščini.
Vljudno vabljeni!
Več o Historičnem seminarju tudi na http://hs.zrc-sazu.si.
