Objava gradiv za družbene vede in humanistiko na Odprti tržnici za družbene vede in humanistiko
Osnovni podatki
22. november 2023 ob 09:30 do 11:45
Inštitut za novešo zgodovino, Privoz 11, Ljubljana
Organizator: ZRC SAZU, Inštitut za novejšo zgodovino
Opis
Odprta tržnica za družbene vede in humanistiko je portal za odkrivanje, ki združuje in kontekstualizira vire raziskovalnih skupnosti na področjih družbenih ved in humanistike. Na so uporabnikom na voljo orodja, servisi, učna gradiva, zbirke podatkov publikacije in delovni tokovi.
Odprta tržnica je rezultat projekta SSHOC financiranega v shemi Obzorje 2020 in jo vzdržujejo trije ERIC-i: DARIAH, CLARIN in CESSDA. Za mrežo DARIAH predstavlja tržnica eno njenih prioritet, saj se na njej objavljajo nacionalni prispevki članic mreže DARIAH. Preko API-ja tržnice se napaja tudi Katalog orodij in servisov DARIAH. Skupaj se torej platformi lahko uporabita za valorizacijo orodij in servisov danih na voljo skupnost DARIAH.
Delavnica je zasnovana dvodelno. V začetnem delu bomo predstavili kaj Odprta tržnica je in kako se jo uporablja. V drugem delu bodo udeleženci povabljeni, naj zapišejo in dokumentirajo scenarij svojega raziskovalnega dela na podlagi orodij in raziskovalnih metod, ki jih uporabljajo pri svojem vsakdanjem delu ter te scenarije naložijo na Tržnico.
O predavatelju:
Edward J. Gray je koordinator raziskovalne infrastrukture pri IR* Huma-Num (CRNS) in vodja nacionalne koordinacije pri DARIAH ERIC, Evropski raziskovalni infrastrukturi za digitalno umetnost in humanistiko. Je aktivni član uredniškega odbora za Odprto tržnico za družbene vede in humanistiko. Doktorat iz zgodovinskih ved je pridobil na Univerzi Purdue. Kot doktorski študent na École nationale des chartes v Parizu je postal magister aplikativnih digitalnih tehnologij na področju zgodovine, na tem področju je tudi aktiven kot predavatelj. Je tudi predsednik ADEMEC, združenja diplomantk_ov in študentk_ov ter predavateljev na Ecole des Chartes. Preden je začel delati za Huma-Num, je bil koordinator za digitalno humanistiko na Maison Européenne des Sciences de l’Homme et de la Société v Lillu. Magisterij iz zgodovine je pridobil na Univerzi Purdue leta 2015, diplomiral pa je na Univerzi Alabama leta 2013.
Udeleženci bodo za praktični del potrebovali prenosne računalnike.
Zaradi omejenega števila mest vas prosimo, da se na delavnico registrirate na naslednji povezavi: https://1ka.arnes.si/a/37123ea4.
Znanost – med raziskovalno integriteto in plagiatorstvom
Raziskovalna etika, integriteta ter problematika plagiatorstva so teme, s katerimi se v svoji karieri srečuje sleherni raziskovalec. Obravnavi naštetih vprašanj je namenjen dogodek z delavnico Znanost – med raziskovalno integriteto in plagiatorstvom, ki ga pripravljajo na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU. Dogodek je načrtovan za in bo razdeljen v dva sklopa.
Dopoldanski del bo namenjen vprašanjem etike in integritete, ob tem pa bo predstavljen projekt GRACE, katerega namen je uvajanje in utrjevanje mehanizmov za odgovorno raziskovanje in inovacije v raziskovalnih ustanovah. Ključni govorci bodo Ron Iphofen z obravnavo specifik raziskovalne etike v družboslovju in humanistiki ter Debora Weber-Wulff z razpravo o definiciji in detekciji plagiatorstva.
Popoldan bo namenjen delavnici, ki se bo posvetila vprašanju plagiatorstva, vodil jo bo Milan Ojsteršek.
Program in predstavitve predavateljev so na voljo tule:
Predstavitev in program
Dogodek bo v celoti izveden virtualno v platformi Zoom.
Za udeležbo je potrebna predhodna prijava. Prijave se zbirajo do na sledeči povezavi:
PrijavaVljudno vabljeni!
Spletni seminar “Quanlify with ease: Combining quantitative and qualitative corpus analysis”
Vabljeni k udeležbi na spletnem seminarju v okviru projekta SSHOC z naslovom “Kvanlificirajte z lahkoto: kombiniranje kvantitativnih in kvalitativnih korpusnih analiz”.
Seminar bo potekal 16. aprila 2020 med 11. in 12. uro. Na seminar se lahko prijavite tukaj.
Veliko je razlogov, zakaj želijo raziskovalci humanističnih in družbenih ved združiti kvantitativno, podatkovno in algoritemskoo analizo besedila s kvalitativnim pregledom, hermenevtičnimi pristopi in interpretacijo. Pomemben razlog za to je doseganje intersubjektivnosti in utemeljenost veljavnosti ugotovitev. Dejansko obstajajo tehnološke rešitve za „kvanlifikacijo“ (potrjevanje kvantitativnih ugotovitev s kvalitativnimi sredstvi). Takšni pristopi so večinoma integrirane programske rešitve, ki temeljijo na lokalni ali strežniški osnovi, ki močno omejujejo možnosti za razvoj, preizkušanje in uvajanje novih delovnih procesov. Med tem vebinarjem bo Andreas Blätte, profesor javne politike in regionalne politike na univerzi Duisburg-Essen, razpravljal o ideji in izvajanju “kvanlifikacije”, ki se trenutno razvija v okviru projekta PolMine, ta se izvaja v statističnem programskem jeziku R. Paket sledi modularni zasnovi, ki bi uporabnikom jezika R s povprečnim znanjem omogočila prožno kombiniranje elementov delovnih tokov, ki vsebujejo kvantitativne in kvalitativne lastnosti, v razumljivo kodo, priročne grafične vmesnike ali interaktivne nadzorne plošče, ki jih je mogoče uporabljati v načinu z in brez povezave.
V tem spletnem seminarju boste:
- Zvedeli več o konceptualnem sklepanju za kombiniranje kvantitativne in kvalitativne raziskovalne prakse pri delu z velikimi korpusi.
- Odkrili nov pristop, kako je mogoče grafične uporabniške vmesnike in nadzorne plošče, ki izvajajo „kvantitativne“ delovne tokove, sestaviti z modularno zasnovo okvira “kvanlifikacije“.
- Se pogovorili o tem, kako lahko izvajanje delovnih postopkov, ki združujejo količino in kakovost, postane čim bolj dostopno raziskovalcem, usmerjenim na besedilo, brez naprednih znanj za programiranje.
O vodji seminarja:
Andreas Blätte je profesor javne politike in regionalne politike na univerzi Duisburg-Essen. Po izobrazbi je politolog, vendar je razvil močno zanimanje za podatke in analitična orodja za uporabo korpusov v družboslovnih in humanističnih vedah. Objavil je tri pakete R (polmineR, RcppCWB in cwbtools), ki so na voljo prek CRAN-a. Njegovo največje raziskovalno zanimanje je diskurzivna razsežnost politike migracij in integracije.
O gostitelju:
Christoph Leonhardt dela kot znanstveni sodelavec na Inštitutu za politologijo Univerze v Duisburg-Essenu. Poleg ustvarjanja jezikovnih virov njegova trenutna raziskovalna zanimanja vključujejo razmerje med političnim diskurzom in institucionalnimi spremembami, zlasti združitev perspektiv politične znanosti in računalniške družbene znanosti.
Prednosti in slabosti akademskih družbenih omrežij
30. maja je v Zemljepisnem muzeju Geografskega Inštituta Antona Melika ZRC SAZU potekalo predavanje o uporabi akademskih družbenih omrežij, ki ga je vodil dr. Dejan Jontes s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Posnetek predavanja si lahko ogledate na spodnji povezavi.
Računalniška analiza glasbenih gradiv
Vabimo vas na predavanje, na katerem bo predstavljeno nekaj rezultatov sodelovanja Fakultete za
računalništvo in informatiko UL in Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. Obe ustanovi sta v
zadnjih letih sodelovali pri izgradnji digitalnega arhiva slovenske ljudske glasbe EtnoMuza. Poudarek bo
na predstavitvi pristopov in orodij, ki lahko pomagajo pri analizi, označevanju in iskanju po glasbenih
gradivih, pa naj gre za zvočne posnetke, notne zapise ali besedila.
[…]
Digitalna diplomatika: nov obseg interpretacije historičnih dokumentov
HISTORIČNI SEMINAR Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v sodelovanju s Podiplomsko šolo ZRC SAZU sta organizirala predavanje:
Digitalna diplomatika: nov obseg interpretacije historičnih dokumentov.
Predaval je prof. dr. Georg Vogeler.
Predavanje je bilo v torek, 16. maja 2017, ob 11. uri. v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje.
Diplomatika ima kot stara pomožna zgodovinska veda (uvedel jo je Mabillon v 17. stoletju) jasno določen obseg in predmet: preučevanje uradnih zgodovinskih dokumentov (listin) kot zanesljivih virov, saj vsebujejo razločen podatek o kraju in datumu nastanka. Zato so ti dokumenti relevantni ne le za zgodovinske raziskave, marveč tudi za jezikoslovje in druge discipline, ki se ukvarjajo z zgodovinskimi dejstvi. Vendar listine ne govorijo vedno resnice. Diplomatika je svojo temeljno metodologijo razvila prav zato, da bi identificirala ponaredke. Vse od nastanka diplomatike so se njeni raziskovalni interesi razvijali zlasti v smeri kulturne zgodovine (pismenost, simbolna komunikacija ipd.). Z razvojem računalniških tehnologij pa se je razvila tudi moderna veja: »digitalna diplomatika«. Predavanje bo pokazalo, kaj to raziskovalno področje obsega in kako vpliva na raziskovalne interese diplomatike. Ta primer lahko služi kot zgled, ob katerem bolje razumemo, kaj se zgodi, če digitalna orodja apliciramo na raziskovalne objekte humanistov.
Georg Vogeler deluje kot profesor za pomožne historične vede in njihovo uporabo v digitalni humanistiki na univerzah v Gradcu in Münchnu. Bil je med ustanovnimi člani raziskovalne ustanove Institut für Dokumentologie und Editorik za razvoj digitalnih metod na področju znanstvenega izdajanja besedil, še posebej historičnih dokumentov. Od leta 2006 je tehnični direktor konzorcija monasterium.net, ki obsega že čez 500.000 listin iz srednjega in zgodnjega novega veka. Od leta 2007 je monasterium.net vključen v konzorcij ICARUS, kjer dr. Vogeler opravlja naloge tehničnega direktorja za celoten konzorcij. Vodil ali soorganiziral je vrsto simpozijev in poletnih šol na temo digitalne humanistike, zlasti serijo mednarodnih simpozijev Digital Diplomatics.
Predavanje je bilo v angleščini.
Vljudno vabljeni!
Več o Historičnem seminarju tudi na http://hs.zrc-sazu.si.
Prehod znanstvenih revij na elektronsko založništvo in Open Journal System
V sredo, 25. novembra 2015, sta v okviru nacionalne iniciative DARIAH-SI Znanstvenoraziskovalni center SAZU in Inštitut za novejšo zgodovino v Prešernovi dvorani SAZU pripravila predstavitev, posvečeno elektronskemu založništvu znanstvenih in strokovnih revij. Poseben poudarek je bil dan osebnim izkušnjam urednikov in informacijskih tehnologov.
Predstavitve:
Znanstvene revije v elektronskem okolju
prof. dr. Primož Južnič
Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo
Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Znanstvene revije imajo temeljno vlogo v sistemu znanstvenega informiranja in komuniciranja. Njihova vsebina, namen in oblika so do današnjega časa ostali nespremenjeni. V zadnjih letih sta se, zaradi možnosti, ki jih nudi svetovni splet, začeli spreminjati predvsem oblika in način objavljanja rezultatov raziskovalnega dela.
Predavatelj se je posvetil odprtemu dostopu (OA) do objav in rezultatov raziskovalnega dela. Pojasnil je, kako odprti dostop spreminja paradigmo objavljanja rezultatov raziskovalnega dela, pozornost pa je posvetil tudi zahtevam in pričakovanjem financerjev raziskovalnega dela. Ob tem se je dotaknil tudi vprašanja odmevnosti znanstvenih revij, ter bibliografskih baz Web of Science, Scopus in DOAJ.
Open Journal System
Primož Svetek
Svetovalec za informacijske tehnologije
Primož Svetek, s. p.
IT tehnologija je že dodobra vstopila v naše življenje, tako privatno kot poslovno. Uveljavila se je tudi na področju urejanja in izdajanja strokovnih publikacij, kjer je Open Journal System (OJS) eden najbolj razširjenih sistemov. Predavatelj nam je predstavil, kako poteka uredniški postopek preko sistema Open Journal in kakšne spremembe prinaša v uredniško prakso. Na kratko je predstavil korake, ki so potrebni za vpeljavo OJS. V zaključku je prisotne seznanil še z nekaterimi dodatnimi možnostmi oziroma razširitvami, ki jih sistem ponuja.
Urednikovanje v sistemu OJS: uporabniška izkušnja
dr. Franci Gabrovšek
ZRC SAZU, Inštitut za raziskovanje krasa
Predavatelj je glavni urednik revije Acta carsologica. Predstavil je razloge, zakaj so se v uredništvu odločili, da revijo izdajajo s pomočjo Open Journal Systema. Spregovoril je o osebnih izkušnjah pri uporabi omenjenega sistema, opisal način urednikovanja in se dotaknil nekaterih problemov in omejitev. Izpostavil je tudi vpliv OJS na razvoj urednikovanja revije Acta carsologica.
Prehod revije Prispevki za novejšo zgodovino na Open Journal System
dr. Andrej Pančur
Inštitut za novejšo zgodovino
Predavatelj je predstavil glavne prednosti in slabosti, s katerimi se je soočil uredniški odbor Prispevkov za novejšo zgodovino pri prehodu na Open Journal System. Posebno pozornost bo posvetil predstavitvi postopkov sprotnega objavljanja odprto dostopnih člankov v HTML formatu, ki mu sledi izdaja celotne številke v tiskani obliki ter naknadna objava člankov v PDF formatu.
Označevalni jezik XML–TEI v humanistiki
Uvodna delavnica o digitalni humanistiki
Predstavitev je potekala v sredo, 15. oktobra 2014, od 9. do 14. ure v Prešernovi dvorani SAZU.
Uvod v XML in TEI
Tomaž Erjavec
V predavanju smo spoznali osnove standarda za označevanje XML. Ogledali smo si zgradbo dokumentov in model označevanja v XML, na kratko pa obravnavali tudi kodiranje znakov s poudarkom na standardu Unikod. Nato so bile predstavljene sheme XML, ki omogočajo formalno definicijo gramatike in nabora oznak za določen tip dokumentov. V drugem delu predavanja smo spoznali Iniciativo za zapis besedil TEI (Text Encoding Initiative). Smernice definirajo sistem za izgradnjo shem XML in podrobno dokumentirajo preko 500 elementov, ki jih TEI predvideva za označevanje zelo raznorodnih tipov besedil in za raznovrstne analitične obravnave. Podali smo motivacijo za ustanovitev in zgodovinski pregled TEI ter glavne prednosti uporabe Smernic TEI za zapis in označevanje besedil.
Uvod v TEI
Matija Ogrin
Smernice konzorcija TEI skušajo ustreči raznolikim potrebam humanistov, katerih glavni predmet preučevanja so besedila. Smernice določajo obsežen nabor oznak XML, s katerimi je moč označiti (kodirati) raznolike strukture humanističnih besedil. Oznake so združene v module za razna področja dela z besedili. V predavanju bomo spoznali splošno strukturo, predpisano za dokumente TEI, in najpomembnejše module, ki jih humanisti uporabljamo pri delu z besedili.
Primer uporabe: znanstvene izdaje primarnih virov
Matija Ogrin
Eno od temeljnih delovnih področij v vseh historičnih in filoloških vedah je izdajanje znanstvenih edicij primarnih virov (starejših tiskov, rokopisov). Temu delu je namenjen eden od modulov TEI in pripadajoče poglavje Smernic. V predavanju smo orisali najbolj pogoste strukture in označevalne prakse, relevantne za pripravo izdaje (starejših) besedil.
Primer uporabe: opis rokopisov
Matija Ogrin
Rokopisi predstavljajo enega najpomembnejših segmentov kulturne, zlasti slovstvene dediščine, zato po svetu in pri nas nastajajo elektronske zbirke, ki predstavljajo podrobne opise rokopisov skupaj z digitalnimi faksimili izvirnika. Smernice TEI so temu področju namenile poseben modul, ki je v predavanju predstavljen v raznih možnostih od manj do bolj kompleksnega označevanja.
Primer uporabe: biografski in prozopografski podatki
Petra Vide Ogrin
Smernice TEI namenjajo poseben modul biografskim in prozopografskim podatkom, ki jih srečujemo v arhivskih regestah, prozopografijah in predvsem v leksikografskih publikacijah. Na te smernice je bilo oprto označevanje biografskih podatkov v spletnem portalu Slovenska biografija, ki obsega tri leksikone: Slovenski biografski leksikon (1925-1991), Primorski slovenski biografski leksikon (1974-1994) in Novi Slovenski biografski leksikon (2013). V predstavitvi smo nakazali, kako so nam oznake TEI omogočile podrobno označevanje osebnih in variantnih imen, nazivov in plemiških predikatov, krajevnih imen, datumov, poklicev oz. dejavnosti in sorodstvenih vezi ter njihovih posebnosti.
Primer uporabe: izvorno digitalni podatki in strukturirani podatki
Andrej Pančur
Smernice TEI so bile prvotno sicer narejene za označevanje digitaliziranih tiskanih besedil analognih besedil, toda v zadnjih letih se vedno pogosteje uporabljajo pri označevanju raznovrstnih izvorno digitalnih besedil, med drugim tudi znanstvenih publikacij. V predavanju smo obravnavali prednosti in pomanjkljivosti elektronskega založništva v humanistiki po Smernicah TEI v primerjavi z nekaterimi drugimi v založništvu splošno razširjenimi označevalnimi jeziki (DocBook, XHTML, HTML5). Poleg tega smo prikazali, kako je mogoče v izvorno digitalna besedila vključiti strukturirane podatke iz tabel in relacijskih baz podatkov.
Primer uporabe: jezikoslovno označeni korpusi in slovarji
Tomaž Erjavec
Računalniški korpusi besedil predstavljajo osnovo za empirične raziskave jezika, tako pri temeljnih jezikoslovnih raziskavah kot pri uporabnem jezikoslovju, predvsem slovaropisju. Smernice TEI imajo poseben modul za zapis korpusov, dodaten modul pa za jezikoslovne oznake, ki jih lahko dodajamo besedilom, s čimer naredimo korpus bistveno bolj uporaben. V predavanju bomo pogledali nekaj primerov jezikoslovno označenih korpusov slovenskega jezika, nato pa še primere zapisa slovarskih podatkov, za katere Smernice tudi ponujajo samostojen modul.
Avtorsko pravo v digitalni dobi
V času, ko digitalna tehnologija in globalna komunikacijska omrežja omogočajo hitro reproduciranje in razširjanje vsebin, vsi pričakujemo velik napredek družbe znanja, zlasti zaradi novih možnosti ponujanja vsebin na spletu z namenom ustvarjanja in tudi razširjanja znanja.
Hitro pa naletimo na težavo, saj tehnologije omogočajo skoraj vse, avtorsko pravo pa skoraj vse prepoveduje.
Kako se z izzivi avtorsko-pravne ureditve soočajo javne institucije, ki zbirajo, urejajo in hranijo vsebine, velikokrat pa jih tudi ustvarjajo in razširjajo? Katere sodobne storitve lahko ponudijo, da bi bolje služile svojim ciljem?
O tem smo 18. decembra 2012 govorili na prvi SIDIH delavnici, ki jo je vodila dr. Maja Bogataj Jančič.
Ob množici vprašanj, ki so se porodila ob prvi delavnici, pa smo na drugi Sidih delavnici poskušali odgovoriti na 20 vprašanj, s katerimi se vsakodnevno srečujemo pri našem delu. Delavnica je potekala 17. julija 2013 v atriju ZRC SAZU, ponovno pa jo je vodila dr. Maja Bogataj Jančič.
Označevanje besedila s TEI oznakami v program Microsoft Word
Po dobro obiskani uvodni delavnici o digitalni humanistiki (Označevalni jezik XML-TEI v humanistiki) smo v okviru dejavnosti DARIAH-SI v prostorih Inštituta za novejšo zgodovino 4. decembra 2014 organizirali tudi praktično delavnico z naslovom: Označevanje besedila s TEI oznakami v program Microsoft Word.
Delavnica je bila namenjena raziskovalcem, ki bi želeli označevati besedila z osnovnimi TEI oznakami (http://www.tei-c.org/index.xml), vendar se pri tem ne bi želeli poglabljati v označevalni jezik XML.
- Delavnico je vodil Andrej Pančur, ki je predstavil:
OxGarage (http://www.tei-c.org/oxgarage/) – konverter, s katerim je mogoče med seboj pretvoriti dokumente različnih formatov, - kako pretvoriti Microsoft Word DOCX dokument v TEI.
Udeleženci so med drugim spoznali spoznali kako:
- urejati wordov dokument, da pretvorba v TEI dokument omogoči čim bolj optimalne oznake,
- dodajati nove TEI oznake z določanjem novih Word slogov.
V sklepnem delu je bil predstavljen predstavljen DOCX to TEI to HTML konverter (http://nl.ijs.si/tei/convert/), ki je bil narejen za potrebe slovenske digitalne humanistike.
Delavnica je potekala na praktičnih primerih obdelovanja poljubnih wordovih dokumentov.
